Povprečen Slovenec je lani zavrgel 64 kg hrane

V letu 2017 je povprečen prebivalec Slovenije zavrgel 64 kilogramov hrane, od tega kar 38 odstotkov (dobrih 24 kg) povsem užitne hrane.
Polovica vse odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. Lani so gospodinjstva v Sloveniji zavrgla skoraj 67.600 ton hrane; v primerjavi z 2016 je bila ta količina za dober odstotek manjša, a večja kot v letih pred tem.

Tretjina odpadne hrane je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele.
Nekaj več kot desetina odpadne hrane je nastalo v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri prevozu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe in podobno.

Malo manj kot desetina odpadne hrane pa jo nastane še pri proizvodnji hrane, vključno s primarno proizvodnjo.

Odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se sicer v glavnem predela v bioplinarnah in v kompostarnah.

Večja količina hrane konča v zabojniih za odpadke ravno v prazničnih časih, ki so pred nami. Spominjamo, da “HRANA NI ZA V SMETI”. Za proizvodnjo hrane in pijače porabimo kar 23 % naravnih virov. Največ hrane med odpadki pristane, ker porabe hrane ne načrtujemo, kupimo in pripravimo več hrane kot je potrebujemo, ostankov pa ne znamo s pridom izkoristiti. Ko v zabojnik odvržemo hrano, se moramo zavedati, da smo zavrgli tudi vse tiste vire, ki so bili uporabljeni pri njeni pripravi.

Z majhnimi spremembami pri nakupovalnih navadah (ali razvadah), pri načinu priprave hrane in pri miselnosti o hrani lahko občutno zmanjšamo količino zavržene hrane in storimo nekaj dobrega zase, za okolje in ne nazadnje tudi za našo denarnico.

10 NASVETOV KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ZAVRŽENE HRANE

1. Načrtujmo svoj jedilnik. Vnaprej pripravimo seznam jedi, ki jih bomo jedli v prihajajočem tednu. Za vsak obrok določimo število porcij. Pri tem preverimo urnik svojih družinskih članov – bomo vse dni večerjali skupaj, se bomo ob koncu tedna odpravili na kosilo k sorodnikom, pričakujemo goste? Preverimo, katere sestavine za pripravo obrokov že imamo doma in pripravimo seznam živil, ki jih še potrebujemo.
2. Načrtujmo svoje nakupe. Na podlagi tedenskega jedilnika pripravimo nakupovalni seznam stvari, ki jih še potrebujemo. Kupujmo nepakirano sadje in zelenjavo, saj lahko tako kupimo ravno toliko, kolikor potrebujemo.
3. Izogibajmo se impulzivnim nakupom. Nakupovalni seznam imejmo vedno pri roki in se skušajmo izogibati impulzivnim nakupom. Če opazimo živilo, ki je v akciji, pomislimo, če izdelek resnično potrebujemo. Živila, ki se hitro pokvarijo, ne kupujmo na zalogo. Pazimo, da se v trgovino ne odpravimo lačni, saj bomo takrat nakupili veliko več kot potrebujemo.
4. Preverimo datume. Če živila ne potrebujemo takoj, izberimo raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupimo, ko ga bomo res potrebovali. Pozorni bodimo na datume na nalepkah: »uporabno do« pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr. meso in ribe); »uporabno najmanj do« pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Takšni živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki.
5. Poskrbimo za pravilno shranjevanje živil. Prostori, kjer živila shranjujemo morajo biti vedno čisti, hladni in suhi. Ostanke hrane ali živil pokrijmo ali dobro zavijmo. Hitro pokvarljiva živila kot so meso, ribe, perutnine hranimo na hladnem. Pri tem pazimo, da surova živila ne onesnažijo že kuhane hrane in tistih živil, ki jih nameravamo uživati surove.
6. Sadje in zelenjavo ohranimo dlje časa sveže. Bodimo pozorni, da sadja in zelenjave ne pustimo v plastičnih vrečkah ter jim odstranimo trakove in vrvi s katerimi so povezana, tako bodo živila lažje dihala ter ostala dlje časa sveža. Večino zelenjave ni priporočljivo prati pred shranjevanjem v hladilniku, saj vlaga pospeši njihovo gnitje.
7. Poskrbimo za ustrezno vzdrževanje hladilnika. Preverimo tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana ostala dlje časa sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi od ene do pet stopinj Celzija.
8. Vzpostavimo red v hladilniku. Novo kupljene izdelke postavimo zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestimo spredaj. Redno pregledujmo roke uporabe.
9. Bodimo pozorni na velikost obrokov. Pri odmerjanju testenin, riža,… sledimo navodilom na embalaži, pri zelenjavi si lahko pomagamo s krožnikom. Tako bomo dobili občutek koliko hrane odmerimo na posameznika. Sicer pa imejmo vedno v mislih, da je bolje postreči manjše obroke in po potrebi hrano dodati.
10. Uporabimo ostanke hrane. Z ostanki hrane lahko z malo domišlije pripravimo odlične jedi. Z ostankov sadja lahko pripravimo okusne smoothije, z ostanki zelenjave pa odlične enolončnice. Kulinarični portali in forumi ponujajo obilo idej, kako porabiti prezrele banane, kuhane testenine, krompir ipd.

Ne glede na napisano pa v vsakem gospodinjstvu prav zaradi priprave hrane nastane manjša ali večja količina biološko razgradljivih odpadkov. Olupki sadja, zelenjave, papirnate brisačke, serviete, papirnati robčki, čajne vrečke, jajčne lupine in še kaj se najde na seznamu bio odpadkov. Odpadke iz kuhinje skupaj z rožami in ostalimi vrtnimi ostanki koristno uporabite za pripravo domačega komposta ali jih ločeno zberite in odložite v zabojnik za biološke odpadke (z rdečim pokrovom).