Ločevanje odpadkov prispeva k temu, da zmanjšamo število odpadkov, ki pristanejo na deponijah. Gospodinjstva pridelajo in ločeno zberejo največ embalaže, to je plastična embalaža, plastenke, pločevinke in konzerve, ločeno zbirajo tudi papir, steklo in biološke odpadke.
Koliko odpadkov pridela prebivalec Slovenije v enem letu?
Podatki Eurostata kažejo, da je povprečen prebivalec Slovenije leta 2011 pridelal 411 kilogramov komunalnih odpadkov, medtem ko je bilo v EU teh odpadkov na prebivalca za 503 kilogramov. Največ komunalnih odpadkov je leta 2011 nastalo na Danskem, najmanj pa v Estoniji, in sicer 298 kilogramov na prebivalca.
Kako je pri nas z obdelavo odpadkov?
V Sloveniji je bilo obdelanih 85 odstotkov vseh odpadkov – 351 kilogramov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 482 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 97 odstotkov vseh nastalih odpadkov. Z vidika ločenega zbiranja odpadkov je najpomembnejši način obdelave odpadkov recikliranje. V Sloveniji recikliramo 34 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, kar nas uvršča v sam vrh evropskih držav, takoj za Nemčijo, Irsko in Belgijo. Rezultat recikliranja so sekundarne surovine, uporaba katerih pa prispeva k ohranjanju primarnih naravnih surovin.
Lahko smo še boljši!
Cilj je zmanjšanje količine odpadkov, odloženih na deponije in povišanje količine predelanih odpadkov (recikliranje, sežig, kompostiranje). V Sloveniji še vedno odložimo skoraj 50 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. Evropske države, ki so pri tem najbolj uspešne, odložijo le majhen odstotek odpadkov. Nemčija in Belgija sta na primer leta 2011 odložili le en odstotek komunalnih odpadkov, Avstrija pa tri odstotke.
Vir: delo.si, avgust 2013
