V upravljanje smo postopoma prevzeli Turjaško naselje, Kidričevo ulico in Ulico heroja Marinclja. Do leta 1991 so stanovalci predali še ostale kotlovnice, do leta 1995 pa smo prevzeli v upravljanje še Glasbeno šolo ter daljinsko ogrevanje v Kočevski Reki.
Leta 1994 je bil izdelan energetski koncept mesta Kočevje. Koncept je v zaključku podal dve glavni usmeritvi za delo v prihodnje in sicer:
- širitev mreže ogrevanja na celotno mesto in
- zamenjavo goriva – kurilno olje z lesno biomaso.
V letih 1999 in 2000 je bil zgrajen vročevod od Kidričeve ulice do Vrtca Ostržek, v letih 2004 in 2005 pa so bila izvedena še naslednja dela in zgrajeni objekti:
- kotlovnica na lesno biomaso na Trati: moč toplovodnega kotla je 4,5 MW; obratovanje kotlovnice je z opremo, ki ne zahteva stalnega nadzora; pokrita deponija za 3.500 m3 goriva, nepokrita za 5.000 m3. Kotel pokriva vse potrebe do temperature -10 0C.
- predelava parovoda v vročevod: obstoječi parovod DN 150, dolžine 1.300 m, ki ni bil več v obratovanju je predelan v vročevod;
- rekonstrukcija toplotne postaje Melamin: obstoječa toplotna postaja je dograjena tako, da transformira toploto iz nove kotlovnice hkrati pa še vedno lahko prevzema toploto iz Melaminove kotlovnice;
- razširitev mreže: vročevod je zgrajen do TZO 12, ter do novega bloka v Podgorski ulici. Zgrajen je tudi vročevod do kotlovnice v Turjaškem naselju. Dolžina trase je 2,6 km.
Rezultati:
Razdrobljenost daljinskega ogrevanja; kotlovnice na kurilno olje so za rezervo in pokrivanje konic; kurilno olje uporabljata trenutno še kotlovnice v Kajuhovem naselju in na Trgu Sv. Jerneja.
Glede na to, da je kurilno olje zamenjano z lesno biomaso, se je zmanjšala poraba fosilnih goriv in zboljšala kvaliteta zraka.
Lesna biomasa je cenejša od ostalih goriv, zato je tudi cena enote toplote ugodnejša za končne uporabnike; višji izkoristek mreže, v primerjavi s tekočimi gorivi sta varna transport in skladiščenje.
