Zmanjšanje porabe papirja lahko dosežemo na različne načine:
• Izogibajmo se nepotrebnemu tiskanju.
• V primeru tiskanja več strani tiskajmo obojestransko.
• Na poštni nabiralnik nalepimo nalepko, da ne želimo prejemati reklam.
• Namesto papirnatega računa se odločimo za prejemanje računov v elektronski obliki.
• Za praznike pošiljajmo voščilnice v elektronski obliki.
• Naročimo le toliko časopisov in revij, kot jih imamo čas prebrati
Slovenski proizvajalci, pridobitelji in uvozniki, dajo na leto v promet približno 10.000 ton (25 milijonov kosov) nagrobnih sveč, iz katerih nastane več kot 4.000 ton odpadkov.
E-oprema za svoje pravilno delovanje potrebuje električni tok ali elektromagnetno polje. Ko se le-ta pokvari, postane e-odpadek.
Leta 1890 so gospodinjstva pričela uporabljati prve električne naprave. Šele v 20-ih letih prejšnjega stoletja pa so aparati postali res priljubljeni (ljudje so jih lahko kupili na kredit, vlada pa je vložila ogromno denarja v elektrifikacijo podeželja).Dva kilometra hoje v službo prihranita 46 litrov goriva in 108 kilogramov CO2 na leto.
E-naprave in baterije v svoji strukturi vsebujejo nevarne snovi, ki zastrupljajo podtalnico in povzročajo nepopravljive poškodbe na organih živih bitij, nekatere med njimi so celo rakotvorne. Hkrati pa so te snovi zelo dragocene surovine in jih v naravi težko pridobimo, saj so v omejenih količinah.
V kompleksnih aparatih najdemo 50-60 elementov.
E-odpadki so eden od najhitreje rastočih vrst odpadkov na svetu.
V Evropi konča vsako leto med mešanimi odpadki 1,4 kg e-odpadkov na prebivalca. Poleg tega se majhne naprave, ki jih ne uporabljamo vsak dan, enostavno pospravijo v omare, garaže, kleti in podstrešja ter hitro postanejo pozabljene. V povprečnem evropskem gospodinjstvu se zaradi tega kopiči 5 kg e-naprav na osebo.
Emisije toplogrednih plinov iz cestnega prometa so leta 2020 predstavljale 29 odstotkov vseh slovenskih emisij.
Slovenci več kot 50 % voženj opravimo na razdalji, ki je manjša od dveh kilometrov.
Dva kilometra hoje v službo prihranita 46 litrov goriva in 108 kilogramov CO2 na leto.
Klimatska naprava vozilu poviša porabo goriva do 12 odstotkov. Vožnja pri 100 kilometrih na uro na avtocesti zniža rabo energije za 10 – 15 odstotkov v primerjavi z vožnjo pri 130 kilometrih na uro.
Kovinski pokrovčki od steklenic in kozarcev za vlaganje sodijo v zabojnik za mešano embalažo.
Vse kuverte, tudi kuverte z okencem, sodijo v zabojnik za papir.
Prazen aluminijast ovoj od tablet, ki je kombinacija plastike in kovinske folije, spada v zabojnik za mešano embalažo, kartonska škatlica pa med papir. Če so v embalaži še tablete, je le-te potrebno oddati v lekarni, v zbirnem centru ali ob akciji zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Alu folija je kovinska embalaža in sodi v vrečo oziroma zabojnik za mešano embalažo.
Med letoma 2000 in 2015 se je v svetu proizvodnja tekstila podvojila.
Vsako sekundo na svetu na odlagališče ali v sežigalnico odpelje en poln tovornjak tekstila.
Manj kot 1 % materiala, uporabljenega za izdelavo oblačil, se reciklira v nova oblačila.
Do 35 % vse mikroplastike, ki se sprosti v okolje, je mogoče pripisati tekstilnim izdelkom.
Povprečen Slovenec na leto porabi med 150 in 300 plastičnih vrečk.
Največ odpadnih plastenk se predela v tkanine in tako na primer iz petindvajset recikliranih PET plastenk lahko izdelamo eno jakno iz flisa.
Povprečen Slovenec na leto porabi 185 kilogramov papirja (to je sicer manj od evropskega povprečja), stopnja recikliranja papirja pa pri nas znaša 62,4 odstotka.
Reciklaža ene tone papirja prihrani 185 litrov bencina, kar je enako štirim polnim rezervoarjem bencina povprečnega avtomobila.
Reciklaža ene steklenice prihrani energije za tridesetminutno delovanje računalnika.
