Biološki kompostnik

Menu

Kaj sodi na kompost

vrtni ostanki
zelenjavni in sadni odpadki
jajčne lupine
kavna in čajna usedlina
filter vrečke
ostanki hrane
papirnati robčki in brisačke
moker papir
leseni zobotrebci
vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel
lesni pepel, stelja rastlinojedih živali.

Kaj ne sodi na kompost

meso
kosti
olja
maščobe
plastične vrečke, lončki
plastenke
cigaretni ogorki
tetrapaki
iztrebki malih živali
plenice in drugi higienski izdelki
pesek
zdravila

Kompostiranje na lastnem kompostniku

Kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov (bio odpadkov) je najstarejši in najustreznejši način ravnanja z bio odpadki. Izvajate ga lahko vsi, ki imate na vrtu ali ob njivi dovolj prostora za postavitev kompostnika.

Vrste kompostnikov

betonski, leseni ali plastični kompostniki, s pokrovi ali brez njih.

Prostor za kompostnik

polsenčen ali senčen
zavarovan pred vetrom
lahko dostopen
neposreden stik s tlemi na odcednem mestu
primerno prezračen z vseh strani
tla utrjena s približno 10 cm glinaste zemlje.

Kaj je pri kompostniku pomembno?

primerna velikost (vsaj 1 m3)
dostop do kompostnega kupa z vsaj ene strani
dobro prezračevanje
zaščita pred dežjem, snegom in direktnim soncem
odprto dno (za drenažo in lažji dostop organizmov, ki sodelujejo pri razgradnji)
zagotovljeno odvodnjavanje – prevelika količina vode v kompostu povzroča gnitje namesto razgradnje
zadostna prisotnost kisika – zračenje 2 do 3 krat mesečno
priporočljivo je imeti 2 kompostnika – v prvem med letom zbiramo odpadke, v drugem pa jeseni začnemo kompostirati

Sestava kompostnega kupa

faza 1 oz. dno kupa: plast grobega materiala kot so veje, slama, manjši leseni delci, ki zagotovijo zračnost in odtok vode iz kompostnega kupa,
faza 2 oz. zelena plast komposta: kuhinjski biološki odpadki – ostanki hrane, jajčne lupine, ostanki sadja in zelenjave, sveža pokošena trava, ostanki odmrlih hišnih, balkonskih in vrtnih rastlin,
faza 3 oz. rjava plast komposta: zdrobljeni ostanki drevja in grmovja po rezanju, odpadlo suho listje, slama, seno, šota, zemlja sobnih in balkonskih rastlin, žagovina naravnega lesa, luščine oreščkov, kavne in čajne usedline, papir, lepenka,
faza 4: izmenjaje nalaganje zelene in rjave plasti do maksimalne višine 1,5 metra zaradi lažjega vzdrževanja in premetavanja kupa.

Da bo proces razkrajanja potekal optimalno, je pomembna zadostna prisotnost kisika, zato mora biti kompostni kup dovolj zračen in vlažen, da ne gnije in se ne izsuši. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C – 60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. V neustreznih razmerah proces nastajanja komposta ne bo potekal.

Kompostni kup zaključimo z rjavo plastjo, da se prepreči neprijetne vonjave in ne privabi nezaželene goste kot so podgane ali ptiči. Če imate težave zaradi živali, izberite raje kompostnik s pokrovom.

Ko je kompostnik poln oziroma po približno pol leta, vsebino kompostnika preložimo, s tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo, praviloma se uporablja sito z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

RAVNANJE Z ODPADKI

ODPADNE
VODE

CESTNA IN ZIMSKA SLUŽBA

JAVNE IN ZELENE POVRŠINE

POGREBNA
SLUŽBA

ENERGETIKA

OGLAŠEVANJE

Biološki kompostnik

MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI

EMBALAŽA

PAPIR

STEKLENA EMBALAŽA

BIOLOŠKI ODPADKI

KOMPOSTNIK

SVEČE

KOSOVNI ODPADKI

ZBIRNI CENTER MOZELJ

NEVARNI ODPADKI

Vsebina strani

Kaj sodi na kompost

Kaj ne sodi na kompost

Kompostiranje na lastnem kompostniku

Vrste kompostnikov

Prostor za kompostnik

Kaj je pri kompostniku pomembno?

Sestava kompostnega kupa

Vsebina strani

Odvoz embalaže – rajon 17 in rajon 31

Praznični obratovalni čas Zbirnega centra Mozelj

Delovni čas blagajne med prazniki

Kontaktni podatki

Dejavnosti